Poškodbe pri kolesarjenju

Katere poškodbe so pri kolesarjenju najpogostejše?

Kolesarjenje

Poškodbe ter preobremenitveni bolečinski sindromi so pri kolesarstvu na sploh redek pojav. To športno panogo v povezavi s poškodbami povezujemo zlasti s padci. Posledica teh pa so najpogosteje odrgnine kože, udarec v trebuh, zvin zapestja ali gležnja, poškodbe glave, na primer udarnine in pretres možganov.

Če gre pri padcu s kolesa za zlom, so v ospredju zlasti zlomi ključnice, ki jih v nekaterih primerih spremljajo še poškodbe oziroma zlom lopatice, reber in pretres možganov. V nadaljevanju spoznajte še nekaj pogostih kolesarskih poškodb, na koncu pa si preberite, kaj je proti poškodbam najboljša preventiva.

Poškodbe na zgornjih in spodnjih okončinah

Pri kolesarjenju poškodbe zgornjih okončin pogosto vključujejo tudi poškodbe akromio-klavikularnega sklepa, poškodbe rame oziroma izpahe, zlome kosti zapestja, zlome glavice koželjnice ter distalnega dela koželjnice.

Motnje povzročajo tudi pritiski na živce. Prav tako so pogoste motnje, ki so posledica kontaktne površine s sedežem. Te pomenijo pritisk na živce, posledica pa so odrevenelost v dimljah in anogenitalni coni. Zaradi povečanega pritiska lahko pride tudi do vnetja ali zadebelitve kože, erektilne disfunkcije pri moških ter do drugih različnih sprememb na koži.

Kolesarjenje na dolge razdalje
Če kolesarite na dolge razdalje, si priskrbite kakovosten sedež.

Za spodnje okončine so zlasti značilne poškodbe, kot so udarnine kolena in trohanterni burzitis. Koleno je tudi sicer najbolj izpostavljeno pri preobremenitvenih sindromih kolesarjev. Ti nastajajo zlasti zaradi ponavljajočih se gibov ter mikrotravm. Med pogačico in stegnenico zato lahko nastane sprednja kolenska bolečina.

Motnje v predelu kolka vključujejo, na primer, vnetja sluznih vrečk. Kolesarji motnje pogosto občutijo v obliki mravljincev v nogah in bolečin v dimljah.

Bolečine v hrbtu in vratu ter zategnjene mišice

Bolečine v hrbtu in vratu so najpogosteje posledica nepravilne nastavitve oziroma velikosti kolesa. Podaljšani in ponavljajoči se položaj pri kolesarjenju pogosto vodi v krč celotne hrbtenice.

Zategnjene in utrujene mišice so odraz nepravilne priprave na kolesarjenje. Če se temu želite izogniti, se morate pred kolesarjenjem ustrezno ogreti in raztegniti.

Preventiva pred kolesarskimi poškodbami

Eden od ključnih elementov preventive pred poškodbami kolesarjenja je zagotovo ustrezno raztezanje pred in po vadbi. Pri tem je ključna tudi fleksibilnost, ki jo lahko izboljšate že s preprostimi spremembami. Na primer: med kolesarjenjem ne vztrajajte predolgo v statičnih položajih; med dolgotrajnim sedenjem se vmes nekajkrat sprehodite ali naredite nekaj počepov.

Pred raztezanjem se vedno primerno ogrejte; zadostuje že samo 5 minut zmernega teka. Pred vadbo izvajajte dinamično raztezanje, po vadbi pa statično. Pomembno je tudi, da se vedno raztezate le do bolečine.

K sreči večino kolesarskih poškodb lahko sanirate kar sami ali pri fizioterapevtu. A ključnega pomena je vsekakor dobra preventiva, ki pa v resnici ni nič kaj preveč zahtevna. Ta vam bo omogočila, da bo kolesarjenje čudovita vadba z vetrom v laseh in soncem na obrazu. Zato se vedno dobro ogrejte in na ta način preprečite kolesarske poškodbe.