
Pljučna embolija: simptomi, vzroki in preventiva
Pljučna embolija je zamašitev ene od pljučnih arterij v pljučih. V večini primerov jo povzročijo krvni strdki, ki v pljuča pridejo iz globokih ven na nogah, redko pa tudi iz ven v drugih delih telesa (globoka venska tromboza).
Ker strdki blokirajo pretok krvi v pljuča, je pljučna embolija lahko življenjsko nevarna, vendar takojšnje zdravljenje močno zmanjša tveganje za smrt. V nadaljevanju so predstavljeni nekateri simptomi, vzroki in ukrepi za boljšo ozaveščenost o bolezni ter preprečevanje nastanka krvnih strdkov v nogah.
Simptomi
Simptomi pljučne embolije so lahko zelo različni, odvisno od tega, kolikšen del pljuč je prizadet in kolikšna je velikost strdkov. Pogosti znaki in simptomi so:
- zadihanost: ta simptom se običajno pojavi nenadoma in se vedno poslabša ob naporu,
- bolečina v prsih: morda se počutite, kot da imate srčni napad. Bolečina je pogosto ostra in jo začutite ob globokem vdihu, pogosto vam prepreči, da bi lahko globoko vdihnili. Lahko jo začutite tudi, ko kašljate, se sklanjate ali nagibate,
- kašelj: pri kašlju se lahko pojavi krvav ali s krvjo prepojen izloček.
Drugi znaki in simptomi, ki se lahko pojavijo pri pljučni emboliji, so tudi:
- hitro ali neredno bitje srca,
- vrtoglavica ali omotica,
- prekomerno znojenje,
- vročina,
- bolečine v nogah, otekanje ali oboje, običajno v meča, kar povzroča globoka venska tromboza,
- mlačna, bleda ali razbarvana koža (cianoza).
Kdaj obiskati zdravnika?
Pljučna embolija je lahko življenjsko nevarna. Sicer je pogostejša pri starostnikih in ljudeh s srčnimi ali pljučnimi obolenji, pojavi pa se lahko tudi pri popolnoma zdravih in mladih ljudeh.
Če se kar naenkrat pojavijo huda omotica, nepojasnjeno oteženo dihanje, bolečine v prsih ali kašelj, ki povzroča krvav izpljunek, nujno poiščite zdravniško pomoč. V nekaterih primerih do pljučne embolije pride v trenutku in ob neupoštevanju simptomov ter hitrem obisku zdravnika lahko celo izgubite zavest.
Vzroki
Do pljučne embolije pride, ko se skupek snovi, najpogosteje krvni strdek, zatakne v arterijo v pljučih. Ti krvni strdki najpogosteje izvirajo iz globokih ven nog.
V številnih primerih je pri pljučni emboliji prisotnih več strdkov. Deli pljuč, ki jih oskrbuje vsaka blokirana arterija, so namreč prikrajšani za kri, zato lahko odmrejo. V takšnem primeru gre za pljučni infarkt in zaradi tega pljuča preostale dele telesa težje oskrbujejo s kisikom. Občasno pa zamašitev krvnih žil povzročijo snovi, ki niso krvni strdki, na primer maščoba iz kostnega mozga zlomljene dolge kosti, del tumorja, zračni mehurčki.
Dejavniki tveganja in zdravljenje
Čeprav se lahko krvni strdki in posledično pljučna embolija pojavijo pri prav vsakem izmed nas, lahko nekateri dejavniki povečajo tveganje. Tveganje za pljučno embolijo je v določenem deležu dedno in tako večje, če ste vi ali kdo od vaših družinskih članov v preteklosti že imeli venske krvne strdke ali pljučno embolijo.
Poleg tega vas lahko ogrožajo nekatera bolezenska stanja in zdravljenja, kot so npr.:
- bolezni srca: zaradi bolezni srca in ožilja, zlasti srčnega popuščanja, je nastanek strdkov bolj verjeten;
- rak: nekateri raki, zlasti možganski rak, rak jajčnikov, trebušne slinavke, debelega črevesa, želodca, pljuč in ledvic ter rak, ki se je razširil, lahko povečajo tveganje za nastanek krvnih strdkov, kemoterapija pa to tveganje še poveča. Večje tveganje za nastanek krvnih strdkov imajo tudi ženske z osebno ali družinsko anamnezo raka dojk;
- kirurški posegi so eden glavnih vzrokov za nastanek krvnih strdkov. Zato se lahko pred in po večjih operacijah, kot je zamenjava sklepa, dajejo zdravila za preprečevanje strdkov;
- nekatere dedne motnje, ki vplivajo na kri, zaradi česar je ta bolj nagnjena k strjevanju. Tveganje za nastanek krvnih strdkov lahko povečajo tudi druge zdravstvene motnje, kot so bolezni ledvic;
- pri novi bolezni korona virus (COVID-19) je pri ljudeh, ki imajo hude simptome bolezni COVID-19, tveganje za pljučno embolijo povečano.
Dolgotrajna nepremičnost
Krvni strdki lahko nastanejo tudi v obdobjih človekove nedejavnosti, kot je na primer dolgotrajen počitek v postelji. Če ste po operaciji, srčnem infarktu, zlomu noge, poškodbi ali kateri koli resni bolezni dlje časa priklenjeni na posteljo, ste bolj izpostavljeni nastanku krvnih strdkov. Kadar so spodnje okončine dalj časa v ležečem položaju, se namreč pretok venske krvi upočasni in kri se lahko zbere v nogah, kar včasih povzroči nastanek krvnih strdkov.
Tudi dolga potovanja doprinesejo svoj delež rizičnosti za pljučno embolijo. Če med dolgotrajnimi potovanji z letalom ali avtomobilom neprestano sedite v utesnjenem položaju, se upočasni pretok krvi v nogah, kar prispeva k nastanku strdkov.
Drugi dejavniki tveganja
Med dejavnike tveganja sodijo tudi:
- Kajenje: zaradi še ne povsem jasnih razlogov je uporaba tobaka pri nekaterih ljudeh nagnjena k nastanku krvnih strdkov, zlasti v kombinaciji z drugimi dejavniki tveganja.
- Prekomerna telesna teža med drugim povečuje tveganje za nastanek krvnih strdkov, zlasti pri ljudeh z drugimi dejavniki tveganja.
- Dodatni estrogen v npr. kontracepcijskih tabletah in hormonskem nadomestnem zdravljenju lahko poveča dejavnike strjevanja krvi, zlasti če kadite ali imate prekomerno telesno težo.
- Nosečnost: teža otroka, ki pritiska na vene v medenici, lahko upočasni vračanje krvi iz nog. Ko se kri upočasni ali zbere, obstaja večja verjetnost nastanka strdkov.
Preventiva
S preprečevanjem strdkov v globokih venah nog lahko preprečite pljučno embolijo. Nekateri nasveti za preprečevanje krvnih strdkov so jemanje sredstev za redčenje krvi, nošenje kompresijskih nogavic, redno dvigovanje nog v zrak za dobro prekrvavitev, pnevmatska kompresija nog in redna fizična aktivnost.