Sindrom karpalnega kanala: dobro je vedeti

Sindrom karpalnega kanala oziroma sindrom zapestnega prehoda je ena najpogostejših poklicnih bolezni pri nas. Zato je prav, da ste seznanjeni z vsemi pomembnimi informacijami povezanimi z njim, saj se na ta način lahko izognete tej zelo neprijetni kronični bolečini.

Vedno, kadar gre za dalj časa ponavljajoče se obremenitve, obstaja velika verjetnost, da se pojavijo določena vnetja mišic in sklepov. To se odraža v bolečinah, ki lahko pripeljejo do tako resnih kroničnih težav, ki na koncu zahtevajo celo operativni poseg, če pravočasno ne ukrepamo.

Kaj je sindrom karpalnega kanala?

Karpalni kanal je naravni prehod v predelu zapestja, ki ga ustvarjajo naravni loki zapestnih kosti. To pomeni, da se velikost prehoda ne more spremeniti.

Skozi njega potekajo ligamenti in mediani živec, ki oživčuje palec, kazalec, sredinec in polovico prstanca. Ker je zapestni prehod ozek, na tem delu lahko pride do utesnitve medianega živca, čemur pravimo sindrom karpalnega kanala.

Glavni vzroki sindroma karpalnega kanala

Kot smo že zapisali, je glavni vzrok sindroma karpalnega kanala dodaten pritisk na mediani živec v zapestju. Ta je najpogosteje posledica otekanja v ozkem zapestnem prehodu, kar pa je odvisno od posameznikove anatomije in drugih dejavnikov.

Med najpogostejšimi so zagotovo ponavljajoče se dejavnosti na delovnem mestu, kjer so prisotni ponavljajoči se prijemi, vibracije, dolgotrajno držanje zapestja v pesti in upogibanje. Fizični delavci in delavci za tekočim trakom so bili tej težavi v preteklosti najpogosteje izpostavljeni. Poleg tega obstaja nekaj dejavnikov tveganja, ki povečajo možnost za nastanek sindroma karpalnega kanala.

Na primer, ženske doživijo sindrom karpalnega kanala pogosteje kot moški. Prav tako za njim pogosteje obolevajo starejši ljudje in ljudje, ki se spopadajo s prekomerno telesno težo, sladkorno boleznijo, odvisnostjo od alkohola, revmatizmom in z njim povezanimi boleznimi.

Znaki in simptomi težav s karpalnim kanalom

Glavni simptom karpalnega kanala je mravljinčenje v palcu, kazalcu in sredincu ter polovici prstanca. Tovrstne težave so izrazitejše ponoči, prav tako pa se simptomi razlikujejo glede na položaj zapestja, čas dneva in aktivnosti.

Sčasoma se težave stopnjujejo. To pomeni, da pride do zmanjšanja mišične moči in padanja predmetov iz rok, mnogi pa imajo težave tudi pri aktivnostih, kot so kolesarjenje, delo z računalniško miško, gospodinjska opravila, pisanje in podobno.

Postavljanje diagnoze sindroma karpalnega kanala temelji na osebnem pregledu in anamnezi, končna diagnoza pa se potrdi s pomočjo nevrofiziološke preiskave EMG. Ta oceni stopnjo zožitve medianega živca v zapestnem prehodu.

Neoperativno zdravljenje sindroma karpalnega kanala

Pri sindromu karpalnega kanala je pomembno, da čim bolj zgodaj prepoznate težave. To je ključnega pomena, da lahko začnete z zdravljenjem. Ko so simptomi blagi, si namreč lahko pomagate na različne načine.

Na prvem mestu je zagotovo počitek in sočasna raba ustreznih opornic. Opornice se nosijo samo preko noči, njihov glavni namen pa je ohranjanje zapestja v ravnem položaju, kar sprosti pritisk na mediani živec. Takšne opornice preprečujejo tudi mravljinčenje, drevenenje in bolečine. Za sindrom karpalnega kanala pa je koristno tudi izvajanje razteznih vaj in izogibanje ponavljajočih se gibov.

Kdaj je potrebno pomisliti na operativni poseg?

Če omenjeni ukrepi ne pomagajo in bolezen napreduje, vam zdravnik svetuje operativni poseg, ki poteka v lokalni anesteziji. Pri tem se prereže oziroma sprosti prečni karpalni ligament, kar močno olajša težave, kot so mravljinčenje in bolečine.

Po operaciji boste imeli na mestu operacije brazgotino, bolečine in slabši občutek v rokah pa občutite še nekaj mesecev po operaciji. Po posegu se priporoča fizioterapija in izvajanje različnih vaj, kar pospeši zdravljenje.

Vsekakor je sindrom karpalnega kanala smiselno zdraviti čim prej. Zato poiščite pomoč takoj, ko opazite vse omenjene težave. Ne glede na to pa bodite na sindrom karpalnega kanala toliko bolj pozorni, če ste zaposleni na delovnem mestu, kjer se izvajajo ponavljajoči se gibi.