5 najpogostejših poškodb deskarjev na snegu

Odkar se je v 60. letih prejšnjega stoletja razvilo deskanje na snegu, je pridobilo mnogo oboževalcev po vsem svetu. Danes na smučiščih opažamo veliko smučarjev in deskarjev na snegu, predvsem slednjih je iz leta v leto več. Poleg zabave deskanje prinaša tudi kup koristi za telo. Krepi mišice trupa in spodnjega dela telesa ter izboljšuje gibčnost.

A tudi pri tem športu, kot vsakem drugem, se pojavlja tveganje za poškodbe. Poškodbe so del življenja in del športa, toda če poznamo tveganja, se lahko marsikateri poškodbi tudi izognemo ali vsaj zmanjšamo možnost zanjo. Zmotno je misliti, da so poškodbe snowboarderjev iste kot pri smučarjih. Kljub temu da gre za dva športa na snegu, ki si velikokrat delita isto progo, so med njima mnoge pomembne razlike.

Športa se razlikujeta v športni opremi, ki pomeni tudi drugačno držo telesa. Deskarji na snegu imajo namreč le eno desko za razliko od dveh smučk pri smučarjih, za ravnotežje pa ne uporabljajo smučarskih palic, temveč roke. Ravno zato so pogostejše poškodbe zgornjega dela telesa oz. rok.

1. Poškodba zapestja

K poškodbam zapestja so posebno nagnjeni začetniki. Ti namreč pogosteje padajo, naprej ali nazaj, kar povzroča dodatne obremenitve zapestij, ki lahko pripeljejo do zvina ali zloma. Pri deskanju na snegu se je zato potrebno naučiti tudi pravilno pasti. Ko namreč padete kot začetnik, vaši nogi pa sta pritrjeni na eno desko, samodejno iztegnete obe roki, kar poveča tveganje za poškodbo.

Okrevanje po zlomu zapestja lahko traja kar osem tednov in več, zato poskrbite za ustrezno zaščitno opremo in se naučite pravilne tehnike tako deskanja kot padanja.

2. Poškodba rame

Zanimivo je, da imajo deskarji kar 3-krat večje možnosti za poškodbo rok kot smučarski kolegi, kjer prednjačijo poškodbe kolen. Poleg zapestij so pri deskarjih na udaru tudi rame. Lahko namreč padete direktno na ramo ali pa ob padcu z iztegnjenimi rokami, kjer rame prevzamejo večino pritiska. Med pogoste poškodbe rame štejemo zlome, dislokacijo in AC ločitev, ko se ločita lopatica in ključnica. To se lahko zgodi pod pritiskom padca. Zdravljenje pa navadno poteka do osem tednov.

Pogoste so tudi nategnjene mišice ramenskega obroča, kar povzroča občutek napetosti in bolečine v roki. Pozorni morate biti na vsak občutek bolečine, saj se tako lahko izognete temu, da bi na videz nedolžna poškodba vplivala na delovanje celotne roke.

3. Poškodba komolca

Tudi komolec je lahko tisti sklep, ki ob nerodnem padcu prevzame največ pritiska. Tako lahko pride do dislokacije ali druge poškodbe sklepa. Če kost poči, pa pride do zloma. Poškodba komolca lahko sovpada tudi s poškodbo podlakti ali pa vpliva na njeno funkcionalnost.

V kolikor opažate znake disfunkcionalnosti komolčnega ali zapestnega sklepa, občutljivost na dotik ali otekanje, če le s težavo premaknete težji predmet ali zgolj roko, poiščite zdravniško pomoč. Poškodba se lahko, če ni obravnavana, namreč poslabša.

4. Poškodba glave

Poleg poškodb rok pa so pri deskarjih na snegu napram smučanju pogostejše tudi poškodbe glave. Ker so vaše noge pritrjene na desko in ju ne morete ločiti ter ker ravnotežje lovite brez palic, ki predstavljajo oporo, so padci naprej ali nazaj pogostejši. Poškodba glave ni nujno hudo, lahko pa pripelje do lažjega ali težjega pretresa možganov. Vsekakor vam svetujemo, da vedno nosite kakovostno snowboard čelado.

Pretres možganov se kaže s simptomi, kot so občutek slabosti, omotičnost, zamegljen pogled in druge težave z vidom, preobčutljivost na zvok ali svetlobo, zmedenost in problemi s spominom. Lahko se pojavi tudi občutek, ki je podoben omamljenosti. Ob sumu na pretres možganov se posvetujte s strokovnjakom, da izključite možnost resnejših poškodb. To bi lahko bili krvni strdki, ki v najhujših primerih povzročijo tudi smrt.

5. Poškodba gležnja

Za razliko od začetnikov, pri katerih prevladujejo poškodbe zapestij, je med deskarskimi strokovnjaki, ki izvajajo trike z desko na snegu, pogostejša poškodba gležnja. Ta poškodba je sicer med deskarji na snegu ena izmed najpogostejših poškodb spodnjega dela telesa. Bolj je zvinu ali zlomu sklepa podvržena vodilna noga, na katero se ustvarja večji pritisk ob padcu ali pristanku po skoku. Do zloma ali zvina pride, ko se noga sunkovito obrne v nenaravno smer, navznoter ali navzven.

Zlom gležnja je seveda hujša poškodba, prvi simptomi pa so si lahko precej podobni in zajemajo občutljivost, bolečino, otekanje, modrice in težavo pri hoji. Ob znakih zloma se zato čim prej oglasite pri strokovnjaku, da začnete z zdravljenjem.