7 bistvenih razlik med jogo in pilatesom

Radovednost in odprtost do različnih praks sta pomembni za vse športne navdušence in pripomoreta k raziskovanju različnih vadb. A v kupu ponujenih treningov in ogromno pozitivnih učinkov, ki jih ti ponujajo, je včasih težko najti vadbo, ki je najprimernejša za vaše telo in potrebe.

Pilates in joga sta vadbi, ki se zdita na prvi pogled marsikomu zelo podobni, v resnici pa sta osnovani na različnih idejah. Temu primerno se razlikujeta tudi njuni metodi dela in konec koncev sam cilj aktivnosti. S poznavanjem razlik med gibalnima praksama je lažje najti tisto, ki bo zajela vaše potrebe, in tiste, ki vam bo prinesla želene rezultate.

1. Zgodovina in razvoj

Joga sega daleč v preteklost. Pred več kot pet tisoč leti se je začela razvijati v Indiji. Rodila se je iz duhovne želje povezovati zavest posameznika z univerzalnim sporočilom blaženosti.

Začetki pilatesa pa segajo v leto 1926, je torej precej mlajši. Vadbo je utemeljil Joseph Pilates z namenom uporabe pri fizični rehabilitaciji. V skoraj sto letih je ta vadba doživela velike spremembe, še vedno pa so njeni poglavitni cilji krepitev jedra, izboljšanje telesne drže ter krepitev hrbtenice. To pomaga tudi pri razvoju ravnotežja in stabilnosti.

2. Oprema

Različni vadbi za optimalno izvajanje zahtevata različno opremo. Osnovna oprema pri jogi je mehka podloga, za lažje izvajanje nekaterih položajev pa se uporabljajo tudi trakovi ali bloki.

Pilates na drugi strani vključuje vadbo s širokim naborom specializiranih naprav. Te navadno temeljijo na principu vzpostavljanja upora in so namenjene izboljšanju drže in ravnanju hrbtenice. Najbolj znane med njimi so tudi wunda stol, reformer, blazina za krepitev hrbtenice in naprava Cadillac.

3. Vključevanje duhovnosti

Gre za najočitnejše razlikovanje joge in pilatesa na idejni ravni. Joga je za razliko od pilatesa meditativna praksa. Poleg telesa se osredotoča tudi ali predvsem na naše misli in um. Pomemben dejavnik joge je še dihalna praksa, katere primarni namen je zmanjševanje stresa.

Pilates ne izhaja iz duhovne komponente, ampak je nastal kot fizična metoda pomoči pri okrevanju po telesnih poškodbah.

4. Metoda

Pilates je pogosto uporabljena praksa pri rehabilitaciji, saj se posveča krepljenju centra telesa in hrbtenice. Telesnemu razvoju namenjena je tudi uporaba različne opreme, ki izvajalca izziva, da aktivira specifične mišične sklope in telo sili k razvoju stabilnosti z raznolikimi položaji, ki jih brez naprav ni mogoče dosegati.

Posvečenost joge povezovanju telesa in misli je tista, ki se v osnovi skuša izogibati uporabi kakršnihkoli dodatkov. Ves upor je dosežen z različnimi položaji telesa. Prav tako se vadba joge ne konča z zadnjo vajo, temveč z meditacijo in miselno sprostitvijo.

5. Gibi in položaji

Poleg tega, da vadbi vključujeta različen tip gibov in poz, je očitna razlika tudi v trajanju izvajanja določene poze. Za vadbo joge je značilno, da izvajalec v pozi vztraja dlje časa, saj se lahko tako bolje poglobi v vsak specifični položaj. Pogostejše kot pri pilatesu so tudi ponovitve seta pozicij.

Tradicionalni pilates sestavljajo različni gibi, ki so krajši, pri njihovem izvajanju pa sta najpomembnejši izvajanje z natančno tehniko ter vzdrževanje nadzora nad telesom. Ker želi pilates telo izpostavljati različnim izzivom, se gibi navadno ne ponavljajo pogosto ali v stalnem zaporedju. Pri obeh praksah je pomembno vadbo izvajati z ustreznim dihanjem.

6. Namen

Katera praksa je idealna za vaše trenutno stanje in potrebe, lahko določite glede na namen posamezne vadbe, ki vam je bližji. Pri jogi se osredotočenost izvajalca obrača navznoter, v vsakega posameznika samega, temu je podrejeno tudi celotno gibanje in dihalne vaje.

Pri pilatesu se prav tako zahteva visoka stopnja pozornosti, a je ta usmerjena v popolno nadzorovanje gibanja. Poravnava telesa mora biti za skladnost gibov izvajana zelo natančna.

7. Rezultati

Vadbo ločijo tudi kočni rezultati, ki bodo ob redni vadbi vidni na vašem telesu. Pilates razvija jedro iz močnih mišic. Gre za notranje trebušne mišice, skrite mišice ob hrbtenici in bokih, pa tudi mišice v stegnih. Če si od obiskov vadb želite višje stopnje telesne aktivnosti, je pilates morda prava odločitev za vas.

Joga pa vam bo ponudila tudi mentalni aspekt za celovit pristop k človekovemu zdravju. Poleg tega marsikateri tip »flow« joge od izvajalca zahteva aktivacijo praktično celotnega telesa in bo s prehodi med pozami krepil vaše noge, roke in ramenski obroč. Nič ni narobe, če se poslužujete obeh vadb hkrati in tako v fit telesu združite vse dobre učinke življenja brez stresa.