Astma in telesna vadba: kaj morate vedeti?
Astma je dolgotrajna bolezen, ki povzroča otekanje in zoženje dihalnih poti. Mišice okrog dihalnih poti se napnejo in nastane dodatna sluz. Te spremembe otežujejo gibanje zraka v pljuča in iz njih. Pojav astme lahko povzročijo različni sprožilci, ki poslabšajo simptome. To so na primer prah, cvetni prah, hladno vreme, dim, onesnaženost zraka, hišni ljubljenčki, nenazadnje tudi telesna vadba.
Vadba je precej pogost sprožilec pri mnogih astmatikih. Pri določenih osebah astmo povzroča vadba v kombinaciji z drugim sprožilcem. Simptomi astme pa se lahko pojavijo tudi zgolj kot posledica telesne dejavnosti. Vadba povzroča zožitev oz. krčenje dihalnih poti ali bronhijev.
Kljub temu da ste astmatik, je telesna vadba za vas pomembna za splošno dobro zdravje ter za ohranjanje moči pljuč in mišic, ki sodelujejo pri dihanju. Pomembno pa je, da vadbo izvajate varno in s čim manj simptomi. Pri tem naj vam z nasveti pomaga tudi zdravnik.
Vzrok za zoženje dihalnih poti med vadbo
Ni povsem jasno, zakaj naj bi vadba povzročala zoženje dihalnih poti. Med vadbo lahko povečano dihanje in izdihovanje skozi usta povzroča izsušitev in ohladitev dihalnih poti. To jih lahko razdraži in povzroča simptome. Slednje zlasti velja za telesno aktivnost na prostem v hladnem vremenu.
Drugi dejavniki za omenjeno so lahko še vdihovanje onesnaženega zraka, kemikalij ali alergenov, kot je denimo cvetni prah. Ker v času vadbe dihamo intenzivneje, vdihavamo večjo količino potencialnih sprožilcev za astmo.
Simptomi astme
Za bronhokonstrikcijo, ki je povzročena zaradi telesne aktivnosti, so značilni simptomi astme piskanje in tiščanje v prsih ter kašelj v času 5 do 20 minut po pričetku vadbe. Pri nekaterih osebah se simptomi pričnejo šele po vadbi, zlasti če je aktivnost naporna in kratka. Med vadbo ali po njej se lahko pojavi tudi nenadna utrujenost in občutek pomanjkanja zraka.
Čeprav se vam vse omenjeno morda dogaja, se vadbi ne izogibajte v celoti. V resnici je telesna aktivnost za ljudi z astmo zelo koristna. S krepitvijo dihalnih mišic lahko izboljšate delovanje dihalnih poti. Za več informacij se je treba nujno pozanimati pri svojem osebnem zdravniku.
Nadzor nad simptomi astme med vadbo
Z določenimi ukrepi si lahko učinkovito pomagate nadzorovati simptome astme med vadbo. Tudi v tem primeru morate upoštevati nasvete zdravnika.
Za učinkovit nadzor morate torej upoštevati vsaj osnovna načela. To so:
- Z vadbo pričnite počasi. Pred začetkom se dobro ogrejte, na koncu aktivnosti pa se počasi ohlajajte.
- Prepričajte se, da imate s seboj inhalator za hitro sproščanje. Uporabite ga 15 minut pred začetkom vadbe ali po priporočilu zdravnika.
- Po potrebi oziroma priporočilu zdravnika jemljite zdravila za dnevno nadzorovanje. Prepričajte se, da jih jemljete po navodilih.
- Razmislite o vadbi v zaprtih prostorih, če je zunaj hladno ali če je stopnja onesnaženosti ali alergenov visoka.
Priporočene in odsvetovane športne dejavnosti
Simptome astme lahko povzroča vsaka dejavnost. Krajše športne dejavnosti so v primerjavi z daljšimi praviloma primernejše. Za nekatere športe je celo manj verjetno, da se bodo sprožili simptomi. Priporoča se toplo in vlažno okolje za vadbo, pri aktivnosti pa naj bi astmatiki uporabljali predvsem mišice zgornjega dela telesa.
Omenimo še nekaj aktivnosti, ki so dobra izbira za osebe z astmo:
- plavanje,
- kolesarjenje,
- igranje golfa,
- gimnastika,
- pohodništvo,
- nordijska hoja,
- deskanje na vodi,
- tek na kratke razdalje.
Izpostavljamo še športe, ki naj bi se jim astmatiki raje izogibali:
- košarka,
- tek na smučeh,
- hokej,
- tek na dolge proge,
- nogomet.
Kljub temu se lahko večina ljudi z omenjeno težavo ob primernem vodenju in pripravi udeleži katere koli športne dejavnosti.