Vodič: izbira in uporaba lavinske sonde

Lavinska sonda je pomembna članica tridelnega seta opreme za turno smuko oz. lavinskega trojčka, ki ga sestavljajo žolna, lopata in sonda. Med vsemi tremi je najpogosteje najbolj spregledana. Pomaga pri natančni določitvi lokacije žrtve plazu in pri merjenju globine zasutja. Dokazano je, da njena uporaba v primeru zasutja skrajša čas reševanja tudi do petnajst minut, zato je ključni del uspešnega reševanja.

Vsi trije deli lavinske varnostne opreme so obvezni, zato je ključnega pomena, da si priskrbite kakovostno lavinsko sondo, ki ustreza vašim potrebam, in se naučite, kako jo uporabljati, da boste postali usposobljeni pohodnik ali smučar v zasneženi naravi.

Izbira primerne dolžine lavinske sonde

Pri izbiri lavinske sonde je treba upoštevati predvsem povprečno globino lokalne snežne odeje. Na splošno velja, da naj lavinska sonda ne bi bila krajša od dveh metrov. Če imate zanjo dovolj prostora v nahrbtniku, je izbira daljše boljša.

Daljša sonda omogoča več prostora med rokami, kar zmanjšuje možnost, da bi se zlomila. To je lažje tudi za hrbet, zlasti če z njo delate dlje časa. Slaba stran daljše sonde pa je nekoliko večja teža in težje shranjevanje oziroma prenašanje. Srednja vrednost dolžine običajno znaša med 240 in 300 cm.

Material lavinske sonde

Večina lavinskih sond je izdelana iz aluminija in karbona. Čeprav oba materiala veljata za kakovostna, ima vsak svoje prednosti in slabosti.

• Lavinska sonda iz ogljikovih vlaken: Karbon je v primerjavi z aluminijem lažji, a je navadno tudi dražji. Da bi prihranili težo in prostornino nahrbtnika, je bolje izbrati lažjo in krajšo karbonsko lavinsko sondo.
• Aluminijasta lavinska sonda: Ta je nekoliko težja, vendar z njo lahko učinkoviteje prodirate skozi trd in gost sneg. Je trpežna in pogosto na voljo v daljših dolžinah.

Funkcionalnost in uporaba

Izbrana sonda mora za uporabo biti hitra in preprosta. Prav tako morate biti z njenim rokovanjem dobro seznanjeni. Preden jo vzamete s seboj v naravo, z njo vadite doma v rokavicah. Večino sodobno zasnovanih sond lahko namestite zgolj v nekaj sekundah – tako da jih izvlečete in potegnete za vrvico ali kabel, ki dele drži skupaj.

Če imate pri izvleku sonde iz vrečke težave, vrečko raje pustite doma. Na trgu je na voljo kar nekaj hibridnih izdelkov, ki delujejo kot smučarske palice in sonda. Ti pa ne nadomeščajo tradicionalne, namenske lavinske sonde.

Pravilna uporaba sonde pri reševanju

Uporaba lavinske sonde je korak za tem, ko najdete ponesrečenca oziroma njegov signal. Z njo prebadate sneg, dokler ne pridete do ponesrečenca. Priporoča se, da prebadanje snega ne sega globlje od 1,5 metra, saj statistike kažejo, da je ponesrečenec navadno zasut s približno enim metrom snega.

Ko torej s pomočjo oddajnika določite najmočnejši signal na površini, namestite lavinsko sondo in pričnite sondirati v spiralnem vzorcu, če ste v skupini, na širino telesa, sondo držite pravokotno na površino pobočja in potisnite navzdol.

Posebno pozornost namenite kotu sonde in poskrbite, da bo vsakič, ko jo potisnete v grušč, vzporedna z zadnjim potiskom. To je ključnega pomena; samo če reševalec sondira vzporedno in natančno, lahko potrdi, da žrtve tam ni. Reševalec, ki se te prakse drži, se bo izognil naključnemu potiskanju sonde v sneg.